Dust Lust ostaja najbolj pozitiven slovenski gravel projekt, ki ga bo težko prekositi. Ne zato, ker je bil prvi in pred časom, presenetljivo velik, a ne prevelik, ampak zato, ker je še edini ohranjal pravi duh gravlanja. Sam sem v tistem obdobju v praksi prvič raziskoval ta način gibanja s kolesom.
Že vso sezono opažam na makadamskih prometnicah ogromno gravlerjev. Slovenija je, kot običajno, zaostajala, a v tej sezoni se je zgodil preboj, ki je opazen tudi na terenu. Prejšnji teden nam je s Supersnurfom uspelo na vodeno Šodr furo brez posebnega truda privabiti več kot dvajset gravlerk in gravlerjev.
Z lahkoto bi uvedel rubriko Kolesarimo z zvezdniki. Letos sem že kolesaril z nekaj udeleženci grand tourov, tudi z etapnima zmagovalcema na grand tourih. Zadnji avgustovski dan pa je VS Bike srečnežem, ki vozimo Factor, omogočil vožnjo z gospodom, ki ima, česar nima noben Slovenec: štiri zmage na Dirki po Franciji.
Pred dirkami slovenskega pokala v krosu SloXcup bo v MTB trail centru Kočevje vse pripravljeno za kakovosten gravel izlet po okoliških makadamih. Za malo denarja bomo očitno lahko uživali v pravem gravlerskem duhu.
Odjavil sem se na en newsletter premalo in zamudil priložnost, da bi zamudil priložnost. Tako sem popolnoma nepripravljen prijavljen na Wörthersee Gravel Race. Dan G: 7. april.
Odkar velja tudi zviftanje in drugo poganjanje pedalov, ki ni kolesarjenje, se ne grem več Raphinega prazničnega izziva. Ta je sam po sebi trapast že zato, ker ljudi sili v nabijanje kilometrov (kvantiteta), ne pa v užitek ali koristnost (kvaliteta). Od 24. do 31. decembra sem odpeljal 315 kilometrov, torej 185 premalo. S prvim in drugim januarjem pa, vsaj tak občutek imam, več kot prej v treh mesecih.
Zaradi obupne vremenske napovedi z dežjem, nevihtami in vetrom je Vipava Valley Gravel prestavljen na soboto, 4. novembra. Globoko v jesen, ampak, če kje, se v tem terminu lepo gravla v Vipavski dolini.
Zadnje dni sem prevečkrat odgovorjal na vprašanje, če bom dirkal na svetovnem prvenstvu. In zakaj ne. Izgovarjati sem se moral kot da sem resen kolesar. Pa nisem. In lahko povem naravnost. Ker nisem dovolj dober. Predvsem se mi pa ne ljubi.
Se zgodi. Najbolje je, če si sam kriv, tako je pravici zadoščeno. Ampak predzadnjič je bil pes, zadnjič motorist na dirki, tokrat pa splet nesrečnih okoliščin.
