Čas je za Drugo rundo

»Eno pa še bomo, anede?« Pa dajmo. Ampak druga runda je zadnja.

Nobene romantike ni: pritisk okolice je bil močnejši od želje. Ljudje so težili, da enostavno moram pisati o kolesarstvu, sicer jim je dolgčas, nekaj jim manjka in nekaj manjka slovenski kolesarski krajini. Če sem tu in tam kaj napisal, so terjali še več. Nekateri so celo trdili, da so pripravljeni plačati. Naj bo! Nekaj je manjkalo tudi meni. Kdor ne bere, naj ne kolesari. In kdor ima kaj povedati o kolesarstvu, naj ne molči.

Zakaj Druga runda?

Prva je tista, ki jo spiješ na dušek. Za drugo si vzameš malo več časa in srkaš pir z užitkom.

Drugo rundo lahko razumeš tudi kot tisto, ki sledi rundi s kolesom.

Zakaj torej Druga runda?

Ker ste sitnarili. In ker mi pozornost godi. Dovolj sem star, da lahko to priznam. Produkcija besedil mi ne predstavlja posebnega užitka. V tem ni romantike, kot si mnogi predstavljajo, češ, talentiran je in domislice kar same letijo skupaj v povedi, en, dva, tri, je tu članek.

Z nadarjenostjo, če je to res tisto, kar imam, je hudič. Brez nje ne zmagaš na Touru, samo z no pa tudi ne, če nisi kot prase na tisoče ur trpel na kolesu. Podobno je s pisanjem besedil. Nobena umetnost ni to, ampak gola obrt, kot malo bolj kreativno fasaderstvo.

Na biciklu mi več kot končni rezultat pomeni pot. Na poti uživam.

Pri pisanju je obratno. Uživam v rezultatu, pot do tja pa je mučna za znoret.

Kako bo to videti?

Resnega načrta ni. Druga runda je bend z enim muzikantom z omejeno količino časa in iz leta v leto manj energije. Muzikant bo špilal, ko bo imel čas, energijo in inspiracijo. Včasih bo šel na kolesarski izlet in bo napisal nekaj o svoji eskapadi. Včasih bo gledal kolesarsko dirko. Včasih bo s fanti posnel Disko grupo in to objavil še na Drugi rundi. Morda bo kdaj napisal še kaj več.

Seveda Druge runde ne bi bilo, če ne bi pomagali fantje, ki dejansko znajo narediti nekaj koristnega.

Hvala Urošu in Martinu za to, da ima Druga runda podobo, ki vam je všeč.

Hvala Martinu za to, da spletna stran funkcionira.

Hvala mnogim za moralno podporo in za to, da me brcate v leno rit.

Se vidimo na Drugi rundi …

Najbolje bo, da se prijaviš in komentiraš. Več nas bo, bolj bo fajn. Če imaš kaj pametnega povedati, je prijava obvezna. Klikneš lahko tudi na Instagram, Facebook, Twitter in Stravo. Ne trdim, da bom na teh družabnih okoljih zelo družaben, ampak če boš sledil, boš morda izvedel kaj novega in ob tem še pripomogel k izboljšanju moje samopodobe. Morda bom celo kaj imel od tega – in upam, da mi tega ne boš zameril. Stvari se pač ne delajo same.

Če ne kje drugje, se vidimo na kakšni rundi.

Oznake

Podobne vsebine

Komentarji

6 Responses

  1. Matej, priznam, da slovensko produkcijo vesti in dzumbusa okoli kolesarstva tezko prebavljam. Najbrz zato, ker ponudba v zgodnjih letih ko se navlacis na zadeve pri nas ni bila.. ni je bilo, pa sem se navlekla na Pelotone in drugo casopisje, podcaste in vloge. Zmeraj sem si zelela, da bi tak kdaj humoren, kdaj rahlo cinicen, samokrotiski, zabaven in strokoven nacin ubral se kdo pri nas. Vsak ni za pred tv, mikrofon ali za pred clanek. Vendar ti, definitivno sodis za clanke . Ceprav razumem, da je nepravilno to pocetje, se tvoj trud, vnema in visok nivo, ki ga zahtevas od sebe v clankih pozna. Vem da ti to ne odtehta muk, a tvoji zapisi so odlicni. Zame primerljivimi s tistimi, ki jih spremljam iz tujine…
    vem, da je v tem casu nepravilno biti kritik, … a vendar… zame so pri nas tvoji clanki, potem pa dolgo dolgo nihce in spet tvoji clanki. 🙂 se bi ti lahko napisala hvalospeve, pa iz marsikaterega vidika se pokomentirala zakaj si zasluzis to mesto, a ti prisparajmo sladkorno.

    SKRATKA, HVALA, in SE ENKRAT HVALA, DA PONOVNO PISES! ❤️

Dodaj odgovor