Odpirač

Campagnolo BIG il Cavatappi

Veste kaj naredi kolesarski snob, ko se pelje mimo izložbe kolesarske trgovine? Seveda ne gre kar mimo. A tudi ne pogleda v izložbo. V odsevu pogleda samega sebe. V domači vitrini pa ima odpirač za buteljke, ki ga ne uporablja skoraj nikoli.

Kaj naredim, ko se peljem mimo izložbe? Gladko priznam, da sem kriv. Pogledam se. Če imam dobro pozicijo. Če je čelada naravnost. Če so nogavice na mestu. Z nagrado za dobro delo, ki sem ga leta in leta opravljal za Aktivne medije, je zdaj obkljukan še drugi pokazatelj, da sem kolesarski snob.

Kdor pogosto slavi zmage, mora odpreti veliko steklenic

Tako pravijo pri Campagnolu. Odpirač so obudili ob 80-letnici podjetja, a skonstruiral ga je, že davno, nihče drug kot Tullio Campagnolo osebno. Zaradi preglavic z obračanjem zadnjega obročnika, ki je s po enim zobnikom na vsaki strani pesta omogočal prestavljanje med dvema brzinama, je skonstruiral hitri zapenjalec … in spremenil kolesarstvo.

Leta 1966, potem ko se je Tullio porezal med odpiranjem steklenice, je izdelal še odpirač za buteljke. S tem ni spremenil sommelierskega biznisa. Je pa iz zagate rešil marsikoga, ki je moral kupiti darilo ob petdesetletnici ljubitelju kolesarstva, ki ima že vse.

Precizni aparat za zmagovalce

Naprava tehta dobrega pol kilograma in meri v višino okroglih 30 centimetrov. Lahko si mislite da ni praktična, daleč od tega, vendar jo odlikujeta lep dizajn in preciznost. Pri Campagnolu vedo kako se naredi ključne dele kolesa in odpirača, ki deluje po principu metuljčka, torej vijake, navoje in zobnike.

Ročici sta priviti kar z vijaki prednjih verižnikov Super Recorda letnika 1970 in pri tem izdelku tako ni zračnosti, kot pri običajnih metuljčkih.

Spodnji del lepo sede na vrat, tako da sveder zavrta v pluto točno na sredini. Vrtenje svedra je tekoče in zlepa zamaška ni mogoče prebiti. Ob potisku ročic navzdol izvlečemo zamašek z vratu buteljke do konca brez uporabe sile ali stresanja flaše, kot pri tistih zadevah, ki jih najdemo v raznih apartmajih.

Campagnolo je klasika

V garaži na pravi trenutek čaka kolo letnika 2005 s kompletno opremo Record, ki sem ga nameraval spet aktivirati leta 2020, a ga še vedno nisem. O Campi si lahko mislite kar hočete, lahko zabavljate z drugimi v isti rog, a Italijanom ne morete očitati estetike, sloga in tradicije.

Težko si zamislim, da bi kaj takega ponujali Američani ali Japonci. Shimano bi lahko naredil precizen nož. Za Sram pa si ne predstavljam, da bi si spomnili kaj bolj sofisticiranega od odpirača za pir, morda integriranega v zavorno ročico, kot neke vrste zabavno inovacijo, ki jo šef za marketing na uradni predstavitvi pokaže z nagajivim nasmeškom, s pivom v roki, seveda.

Zato imamo radi Campo. Ob Campagnolu se vedno počutimo kot gospodje.

Ni uporaben, je pa lep

Res pa, kot se spodobi za gospoda, buteljke še vedno raje odpiram z dobrim, starim sommelierskim odpiračem. Hitreje gre in bolj sem ga vajen, po svoje je tudi bolj fino. Res pa je il Cavatappi tako kul, da ob visokih obiskih raje priredim šov.

In šov je zagotovljen.

Odpiranje buteljke s tem strojem je kot Bachova Orkestrska suita št. 3. v D-duru.

Odpirač za buteljke, ki ga ne potrebuješ. Z njim niti ne boš odpiral buteljk. Vendar ga preprosto mora imeti vsak ljubitelj kolesarstva in vina, ki je nekaj dosegel v življenju.