Tour 2023: Dirka dobiva obliko

Od pirenejskih etap nisem pričakoval veliko. Toda prvi dan v gorah je izoblikoval dirko, v kateri je Vingegaard na lepem izrazitejši favorit. Pogačar bo moral dirkati, kot najbolje zna, napadalno. A po pameti.

»Seveda se lahko zgodi še prehitro, ampak ta čas si težko predstavljam, da bi se nekdo od njiju na klancu kar odpeljal in naredil minuto, dve razlike,« sem pisaril v torek. V sredo se je zgodilo točno to.

Novi favorit za tretje mesto ali celo kaj več

V torek zvečer je tudi Disko grupa na veliko razpredala o moči Tadeja Pogačarja in UAE Emirates ter nemoči Jonasa Vingegaarda in Jumbo-Visme. Kakšni bedaki! Že medtem ko smo se slinili in je kolikor toliko trezno glavo ohranil samo Martin, sem pomislil, da nas je preveč prevzelo navijaštvo.

Da se ne more v boj za rumeno majico vmešati nekdo tretji? »Pridržite mi pivo,« je rekel Jai Hindley (Bora-Hansgrohe) in naredil odločen korak vsaj proti končnemu tretjemu mestu. Včeraj nismo dobili jasne primerjave med Hindleyjem, Vingegaardom in Pogačarjem, ker je Avstralec dirkal z drugačnega izhodišča. Je pa dokazal, da je prekleto hiter že na začetku Toura. Doslej pa je na grand tourih blestel zlasti v zadnjem tednu.

Foto: A.S.O./Pauline Ballet

Kaos na cesti

Ljudje se sprašujejo kako so lahko spustili v beg zmagovalca lanskega Gira, povrhu z dvema odličnima pomočnikoma.

Zato, ker kolesarstvo ni šahovska partija, ampak šahovska partija pri visokih pulzih in vročih glavah. V kaosu je težko biti pameten in videti kdo vse je v skupini tridesetih ubežnikov in več. Če je v njej deset zainteresiranih, je dovolj nekaj sekund in ena ekipa brez pomoči nikoli več ne ujame. Včeraj je bil tak moment. Če bi to pokrili, bi se lahko v naslednji kombinaciji zgodili David Gaudu (Groupama-FDJ), Simon Yates (Jayco-AlUla), Mikel Landa (Bahrain Victorious) ali kdo četrti.

Foto: A.S.O./Pauline Ballet

UAE Emirates so imeli rumeno in belo majico, ki smo jo vsi imeli za glavnega favorita, zato si je lahko Jumbo-Visma privoščila dirkanje z dvema ekipama: med ubežniki je bil van Aert s parom pomočnikov za enodnevne dirke (Christophe Laporte, Tiesj Benoot), Vingegaard je z ostalimi užival v pelotonu.

Zlom

Zanima me, če je bilo Mikkelu Bjergu (UAE Emirates) žal, da je v drugi etapi sam vodil peloton čez polovico Baskije. Ko se je v peloton vrnil Marc Soler in navil tempo, je bil Bjerg očitno pečen in UAE Emirates na lepem niso več delovali tako imenitno. Tega sem se bal.

Nisem pa pričakoval, da bo tako slab Pogačar. Ko je nastopil Sepp Kuss (Jumbo-Visma), ki ga prejšnje dni tako rekoč nismo opazili, je bil naš fant videti precej neobetavno. In če se je to videlo na ekranih, je bilo na terenu še bolj očitno. Če gre verjeti, da tega niso načrtovali, se je Vingegaard tokrat izkazal z instinktom. Ni čakal, da bi Kussa pobralo, ampak je na presenečenje vseh napadel.

Face že pred etapo niso bile dolge in fanta sta videti kot najboljša prijatelja.
Foto: A.S.O./Pauline Ballet

Pogačar je bil sicer najmočnejši med preostalimi, a dejansko povsem nemočen. Že na oko se je tudi slabo spustil, medtem ko je Vingegaard letel, kot da ni s tega planeta. Ja, občutno je izboljšal rekord vzpona, ampak ga je tudi Pogačar in še kdo. Podatki o rekordih so sicer zanimivi, a iz njih ne moremo delati zaključkov. Leta 2020 so dirkali na Col de Marie Blanque en dan po gorski etapi, tokrat so prišli v peti dan dodobra spočiti po dveh ekstremno počasnih ravninskih etapah.

Kaj je šlo narobe?

Tega ne bomo izvedeli vsaj do konca Toura. Verjetno gre za kombinacijo več dejavnikov, o katerih je bilo ogromno napisanega še preden se je vse skupaj začelo.

Jonas Vingegaard leti še bolj kot lani in je bolj samozavesten.

Tadej Pogačar ni imel idealnih priprav. Pred Tourom je bil samo na državnem prvenstvu, kjer je način dirkanja popolnoma drugačen kot na Touru. Prva dva dni je dajal res odličen vtis, ampak v peti etapi se je dirkalo na izčrpavanje.

Lahko pa je imel Pogačar včeraj res samo slab dan. V tem primeru je skrb odveč, sicer pa bo Tour mučen, saj ne gre verjeti, da bo prišlo do preobrata že v nedeljo na Puy de Dome, kjer sem sicer pričakoval prve resne napade.

Tour je še dolg

Seveda ni še nič izgubljeno, kot sem včeraj prebiral na tviterju med tistimi slovenskimi navijači, ki se jih takoj poloti nergaštvo, češ, taki smo Slovenci, mar ste res mislili, da se lahko primerjamo z Danci? Kakšni bedaki!

Ti zabavljači so že v soboto vedeli, da so odbitne sekunde nepomembne, ker da bodo odločale minute. Bonifikacijske sekunde so se res izkazale za blažev žegen, ampak tega do danes nismo vedeli. Ne vemo niti danes, kajti Tour je … seveda, še dolg. Na koncu bodo lahko vseeno odločale malenkosti.

Današnja etapa nas lahko najbolj skrbi, saj bo Jumbo-Visma gotovo kovala železo, dokler je še vroče. Zadnji vzpon na Cauterets-Cambasque je na začetku preprost, ampak zadnji štirje kilometri so grozni. Pred včerajšnjo etapo bi rekli, da bolj ustreza Pogačarju. Če je res, da še ni ujel ritma, ga morajo moriti, dokler lahko. Če razlika bistveno naraste, bodo morali pri UAE Emirates nekako izsiliti čudež. Z molitvicami ne bo šlo, s čudežnim dečkom malo laže. Tour je včeraj postal zanimiv tudi v širših okvirih.

Debata v Disko grupi: Izredno stanje ali lažen preplah?

Podobne vsebine

Komentarji

Dodaj odgovor