Tour 2023: Tour je še dolg

V Baskiji smo pričakovali veliko in dobili še več štofa. Kdo sploh potrebuje netfliks? In kolikokrat bomo letos v 21 epizodah slišali krilatico Tour je še dolg? Kakšne zaključke lahko potegnemo pred prvimi gorski etapami?

Naročnine za netfliks nisem plačal. Dovolj mi o seriji o lanskem Touru pove to, da jo hvalijo samo nad vsem afektirani anglosaksonski mediji in tisti, ki verjamejo vsemu, kar vidijo in slišijo. Kolesarstvo ni kot Formula 1; zanimivo je samo po sebi. Tour pripoveduje zgodbo v več poglavjih, ki vplivajo drugo na drugo. Intrige se spletajo same od sebe in k njim pripomorejo še tisti, ki sploh niso zraven. Zato imamo radi ta šport, ki je veliko ponudil že v prvih štirih dneh.

Adam in Simon

Vsak razplet uvoda na tako težki baskovski etapi bi bil imeniten, ampak česa boljšega si lahko zaželiš od zmage bratov dvojčkov? Tudi zato, ker Adam Yates (UAE Emirates) in Simon Yates (Jayco-AlUla) pred ciljem nista sklepala bratskih dogovorov, ampak dirkala drug proti drugemu, kot petletnika, ki stečeta čez vrt.

Etapa je bila morda narejena za Juliana Alaphilippea (Soudal-Quick Step), a je zatrobil, kot tudi Tom Pidcock (Ineos Grenadiers), Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck) in še kdo. Narejena je bila tudi za Wouta van Aerta (Jumbo-Visma), ki je ostajal zraven, ampak na škrge. Osebno nisem razumel kako lahko zmaga kdorkoli od zgoraj navedenih, kajti če se odpelje v klanec eden od njih, bo šel Tadej Pogačar (UAE Emirates) zraven, z njim pa tudi Jonas Vingegaard (Jumbo-Visma).

Pogačar ni zmagal zato, ker sta se spredaj znašla brata Yates, ki nista grožnja, in ker Vingegaard ni sodeloval v njegovih igricah. Danec bo rekel, da je čakal zato, ker ima v ekipi van Aerta, in to je res. Vendar ni šel zraven tudi zato, ker se Pogačarja boji. Zlasti v šprintih.

Razplet je bil za UAE Emirates idealen: dobili so vse majice, razen pikčaste, in štiri odbitne sekunde. Jumbo-Visma ni dobila ničesar.

Foto: A.S.O./Charly Lopez

Victor

Tudi drugi dan je bil kot nalašč za van Aerta. Vodo na njegov mlin so speljali UAE Emirates, ki so tempo narekovali čez tako rekoč celo razdaljo najkrajše najdaljše etape v zgodovini Toura. Kar so počeli, je bila morda v okviru tritedenske dirke norost, a Pogačarju so blazno všeč odbitne sekunde in Mikkel Bjerg (UAE Emirates) pa je bil očitno v svojem filmu.

Ko je bilo treba, pa je Jumbo-Visma delovala točno tako, kot po svoje pričakuješ od ekipe z dvema kapetanoma, ki dirkata za različne cilje. Van Aert je v etapi, kjer bi moral zmagati, ostal v zaključku sam: ne v zadnjem kilometru, ampak zadnjih deset kilometrov. Potem, ko je pokrival Pella Bilbaoa (Bahrain Victorious), Pidcocka in še Mattiasa Skjelmoseja (Lidl-Trek), je sploh čudež, da je še lahko šprintal. In šprintal je iz obupnega položaja.

Najbolj uživam, če v etapah, kjer organizator razpiše maksimalni točkovni izkupiček, šprinterje nekdo nategne s pobegom v zadnjem kilometru. Samo predstavljate si lahko, kako ga tisto minuto pečejo noge oziroma kompleten telesni sistem. Victor Lafay (Cofidis) preseneti občasno, a premalo opazno, da bi si ga zapomnili. To, da je v sobotni etapi na Pike edini držal Pogačarja in Jonasa, bi prej ali slej pozabili. Tega, da je v San Sebastianu nabrisal van Aerta in Pogačarja, pač ne. Za Cofidisa sem skoraj vsakič presenečen, da je pravzaprav res ekipa svetovne serije. Morda nepošteno, ampak tako je. Navsezadnje so na Touru zmagali prvič po petnajstih letih.

Foto: A.S.O./Charly Lopez

Jonas in Wout

Van Aert je bil v drugi etapi v nemogočem položaju: če bi šprint začel prej, bi mimo zlezel Pogačar, ki se je postavil točno tja, kamor se je moral. Ker je začel prepozno, pa ni ujel Lafaya. Razumem, da je bil – se opravičujem, ampak drugače se tega ne da opisat – totalno razpizden.

Besno gestikuliranje in metanje biciklov je seveda slab zgled. A je bolj simpatično kot politična korektnost novih generacij, ki od vseh čustev kažejo predvsem samo še potrtost in nesigurnost.

Bi moral Vingegaard pomagat svojemu superpomočniku? Ne, če je dogovorjeno, da je vodja ekipe in se mora van Aert znajti sam. Sem pa prepričan, da bi Remco Evenepoel v takem primeru dal eno ali dve taki smeni, da bi šla cela grupa po eden. Sumim, da bi podobno odreagiral Pogačar. Jonas pač ni tak, čeprav se ima za lansko zmago zahvaliti tudi van Aertu.

Dolga faca
Foto: A.S.O./Charly Lopez

V ekipi nekaj ne štima

Že lani je bilo vprašanje, kako namerava Jumbo-Visma osvojiti rumeno in zeleno majico. Uspelo jim je z močno ekipo, ker je bil van Aert izvenserijski in ker je imel Pogačar slab dan. Lani je šlo v uvodnih etapah bolj ali manj vse po planu, letos pa delujejo nervozno. Njihov glavni cilj je jasen, to je rumena majica, a po štirih dneh so si obetali etapno zmago in rumeno , morda mimogrede še zeleno majico. Vse kar imajo, je enajst sekund zaostanka Vingegaarda za Pogačarjem. Na vseh fotografijah dajejo z dolgimi facami vtis, da jemljejo Tour preveč resno.

Dolge face
Foto: A.S.O./Pauline Ballet

Jonas in Wout? Vseeno je, kaj prikazuje netfliks in kaj pisarijo belgijski žurnalisti. Pomembno je, kaj si misli van Aert. Neumno bi bilo soditi kako se gledajo na večerjah, ker tega ne vemo, gotovo pa van Aert ni zadovoljen. Na Tour je prišel reševat svojo sezono, ki ni blesteča. Ena sama zmaga na E3 in ena, ki jo je na Gent-Wevelgem podaril Christophu Laportu. Oh, in državno prvenstvo v kronometru.

Dolga faca
Foto: A.S.O./Pauline Ballet

Jonas in Tadej

To, da je Jonas na Jaizkebelu s komolcem odrinil Tadeja, je postala preveč pomembna zgodba. Fant je pač iskal svoj prostor pod soncem. Imenitno je predvsem to, da sta zelo izenačena, s to razliko, da je Pogačar hitrejši.

Seveda se lahko zgodi še prehitro, ampak ta čas si težko predstavljam, da bi se nekdo od njiju na klancu kar odpeljal in naredil minuto, dve razlike. Zato je razumljivo, da Pogačar nabira bonifikacijske sekunde, kjer jih le lahko.

Zadovoljna faca
Foto: A.S.O./Pauline Ballet

V drugi etapi so UAE Emirates vložili ogromno napora, da so Pogačarja pripeljali v šprint na Jaizkebelu in v cilju. Ne vem če je bilo nujno nadzirati beg tako zgodaj v etapi in tako zgodaj na dirki. Upam, da ne ponavljajo lanskih napak. Nedelja je malo spominjala na sedmo etapo, ko so se cel dan kurili, zato da je Pogačar z zmago na Planche des Belles Filles pridobil štiri odbitne sekunde več kot Vingegaard.

Foto: A.S.O./Charly Lopez

Letos je pobral Pogačar v drugi etapi sedem odbitnih sekund več kot Vingegaard, ki je prisiljen igrati Pogačarjevo igro in šprintati. Vseeno pa razlika počasi narašča in to bo sililo Vingegaarda v ofenzivo.

Ne vemo, kako vpliva nanj dejstvo, da je Pogačar vsakič v cilju pred njim in da se že od predstavitve ekip ves čas reži kot pečen maček. In če ima Pogačar boljšo ekipo kot lani, ima Vingegaard pač manj dobro, nervoznega Wouta van Aerta in še vso breme na svojih plečih. Deluje mi nervozno, pretirano zbrano. Ne vem, če lahko tako vzdrži tri tedne.

Ostali preživeli favoriti za pozicijo tri

Mislim, da je ostalim vse jasno. V dirki za tretje mesto bodo upali na čudež. Nekaj jih je že odpadlo, najbolj boleče moj favorit za tretje mesto Enric Mas (Movistar) in Richard Carapaz (EF Education-EasyPost). Z leti čedalje bolj čustveno prenašam takšne odstope, sploh če se zgodijo na začetku dirke. Na tviterju sem razmišljal, da je to enako, kot zaradi neke neumnosti zaključiti tritedenski dopust že prvi dan in se poškodovan vrniti v službo.

V prvi etapi je v zaključnem šprintu prijetno presenetil Thibaut Pinot (Groupama-FDJ), a je naslednji dan crknil na Jaizkebelu. Morda upa na beg v Pirenejih, a ima verjetno premalo zaostanka (2:25). Zraven so še Jai Hindley (Bora-Hansgrohe), Skjelmose, Mikel Landa (Bahrain Victorious) in David Gaudu (Groupama-FDJ), iz četice kapetanov Ineos Grenadiers pa Carlos Rodriguez. Za Egana Bernala in Pidcocka bi bilo verjetno bolje, če se lotita etapnih podvigov. Stik z manj kot minuto zaostanka drži še Romain Bardet (DSM-Firmenich), Ben O’Connor (AG2R-Citroen) je že ob več kot minuti in pol, res je padel v drugi etapi, a to najbrž ni bilo odločilno.

Prvi hribčki so mimo, gore pred njimi

Očitno se dobro zabava Neilson Powless (EF Education-EasyPost), ki ima zajetno prednost po točkah za pikčasto majico. Vendar nabira pike na malovrednih ciljih, do danes pa je porabljal veliko energije. Jutri je v Pirenejih nov dan in če ne bo zraven, ga lahko slečejo že na Col du Soudet. Če bo zraven, je vprašanje, če bo lahko tudi v šesti etapi.

Foto: A.S.O./Charly Lopez

Vendar najverjetneje niti ne razmišlja o pikčasti majici v Parizu. Najbližja zasledovalca sta Pogačar in Vingegaard, kar nekako že zdaj obeta, da bo za male ostalo malo oziroma bo moral nekdo v resnih gorah resno zablesteti.

MVP šprinterskih ekip? MVDP.

Medtem ko se je peloton neverjetno počasi svaljkal v obeh šprinterskih etapah, smo se lahko običajni smrtniki končno lotili dela z višjo dodano vrednostjo od ležanja na kavču. Ampak le do zadnjih petih minut. Takrat se je pokazalo kaj se zgodi, če je peloton v zaključku spočit, šprinterskih priložnosti pa malo.

Najboljši kolesar teh dveh dni je bil Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck). Lani še ni dobro razumel kaj počne leadout. Letos pa je vrhunski in očitno mu Jasper Philipsen stoodstotno zaupa. V ponedeljek so imeli vse pod nadzorom, v torek pa se je van der Poel najbolje znašel v kaosu. Biniama Girmaya (Intermarche-Circus-Wanty) je sicer odrinil tako, da bi mu kak prebujenec poočital tudi rasizem. A očitno je to dovoljeno, res pa je bil Girmay tam bolj v napoto, kot samemu sebi koristen.

(EDIT, 21.45: MVDP je bil pozneje zaradi odrivanja Girmaya dejansko relegiran na 22. mesto in kaznovan s 500 švicarskimi franki, tudi sicer pa je bilo veliko govora o nevarni trasi zaključka na dirkališču in o tem, da naj bi Jakobsenov padec povzročil Pgilipsen).

Foto: A.S.O./Pauline Ballet

Luka Mezgec sam svoj mojster

Caleb Ewan (Lotto-Dstny) in Phil Bauhaus (Bahrain Victorious) sta tako blizu, da se zdi zmaga samo vprašanje časa in podobno velja za Marka Cavendisha (Astana-Kazahstan). Fabio Jakobsen (Lotto-Quick Step) je imel dvakrat smolo, Mads Pedersen (Lidl-Trek) pa očitno nima hitrosti, ker ga ni nikjer.

Res grozljivo pa je, kar se dogaja okoli Jayco-AlUle. Luka Mezgec lahko delo dveh ali treh mož opravi na dirki Po Sloveniji, na Touru pa tako ne gre. Včeraj so še dajali vtis moštva, čeprav je Mezgecu manjkal vsaj eden. Danes pa sem imel v zaključku občutek, da se niti dva nista držala skupaj še ko je v glavnini vladal red. Z nekaj upanja bi se na koncu našli po principu urejenega kaosa, ampak, ne. Če je uspelo Mezgecu samemu priti na skoraj idealno pozicijo, in to dvakrat, je bil Groenewegen spet izgubljen, skoraj kot v Postojni. Na koncu je ekipa iztržila osmo mesto. In osmi je bil Mezgec. Vem koga bi potrebovali. Mateja Mohoriča (Bahrain Victorious), ki odlično dela za Bauhausa. Ali pa bi Bauhaus potreboval Mezgeca.

Foto: A.S.O./Charly Lopez

In potem je tu van Aert, ki je včasih Philipsena premagoval, zdaj pa sta očitno oba starejša. Van Aert leti, ampak nekako imam občutek, da bi leto, dve nazaj imel sam zdaj v žepu že dve zmagi, pa ne gre. Očitno tudi ni blefiral, ampak je resno mislil, da ga zelena majica sploh ne zanima, torej odpade tudi moja druga napoved.

Na hitro še v Pireneje. Tour je še dolg.

V naslednjih dveh dneh ne pričakujem veliko akcije. Jutri so sicer spet na voljo odbitne sekunde na zadnjem klancu Col de Marie Blanque, v četrtek je cilj na vrhu vzpona. Hop, ima lahko Pogačar pred nedeljsko etapo na Puy de Dome že čedno prednost. Seveda bi to pomenilo, da bi UAE Emirates v sredo in četrtek spet garal zato, da polovijo ubežnike, to pa je v tako težkih etapah tvegano. Skoraj bi rekel, da imajo ubežniki lepe možnosti.

Podobne vsebine

Komentarji

One Response

Dodaj odgovor