Ocene dresov ženskega World Toura 2024

Imamo dve novi ekipi, a jih je še vedno petnajst. EF Education-TIBCO-SVB ni mogla rešiti niti zmaga Alison Jackson na Pariz–Roubaix. Ugasnila je skupaj s spektakularnim propadom banke SVB. Rožnati dresi ostajajo v pelotonu. EF Education-Cannondale je ženska postava ekipe EF Pro Cycling, ki bo nastopala v enakih dresih kot moštvo EF Education-EasyPost. Podobna usoda je doletela lani spet skoraj neopazno Liv Racing-TeqFind. Prevzela jo je avstralska ekipa, ki se poslej imenuje Liv-AlUla-Jayco in ima ob elitni ekipi po novem še kontinentalno.

Belgija vseeno ni izgubila ekipe v svetovni seriji, saj je stopnico više skočila AG Insurance-Soudal. Eno ekipo več ima tudi Nemčija: Ceratizit-WNT je končno prestopila v World Tour.

AG Insurance-Soudal                                       

Bistvenih sprememb ni opaziti. Bolj se je spremenila kolekcija Soudal-Quick Stepa, tako da je zdaj podobnost očitnejša kot lani. Prav je tako. Navsezadnje se po vzoru moških kolegov imenujejo volčje krdelo. Vodi ga starešina Ashleigh Moolman Pasio, mi pa najbolje poznamo Maaike Boogaard, ki je začela profesionalno pot nekje med mestoma BTC in Ljubljana.

6/10: Brez presežka, a ni slabo. Dokler ne preberem bikovega sranja dizajnerja Stijna Dossheja, ki je delal »okoli zelene in narave, navdahnjeno z ekipno željo, da bi bila bolj ekološko ozaveščena.« Lepo vas prosim! Logotip AG Insurance tako ali tako vključuje zeleno. Modra predstavlja premikajočo se vodo, »bistveni element narave«. In potem so tu še »rože v gibanju« na rokavih in ob straneh, ki pa simbolizirajo, da so svet in ekipa stalno v gibanju in evoluciji.

Canyon-Sram

Tradicionalno dobiva nemška ekipa najboljšo oceno. Lani so s poskusi sporočilnosti po mojem pretiravale. Dres ostaja v tradicionalnih neonskih barvah. Bolj izstopajo napisi sponzorjev Canyon, Sram in Zwift, a niso moteči. Na predstavitvenih fotografijah je bilo zaslediti čelade v barvah dresov, a v Avstraliji nastopajo z belimi čeladami. V vsakem primeru spet izstopajo. Ob tem se sprašujem kako bi bilo, če bi njihovemu zgledu sledila večina ekip. Verjetno bi peloton postal neprepoznavna gmota.

11/10: Ohranjajo iskrivost in dinamiko, a obenem eleganco. Več kot jih je na kupu, bolje so videti. Že pred leti sem za prvo rundo ocenil njihov dres z 11 pa bom to za štos ponovil, sicer nekaterim težko podelim desetico.

Ceratizit-WNT                                          

Novinka v svetovni seriji napredka v svoji deseti sezoni ni proslavila z velikimi spremembami. Dresi ostajajo podobni kot lani, a so diskretnejši. Pretežno modri, z rokavi, ovratnikom in zaključki na hlačnicah v opazni, a ne preveč kričeči rdeči. Podobo dopolnjujejo modra očala in rdeča čelada ter modro-rdeča Orbea pod zadnjicami.

8/10: Dve barvi sta več dovolj, vzorec s trikotniki je preprost in učinkovit, modri gradient deluje naravno. Preprost bel logotip sponzorja ne deluje toliko kot reklama, ampak bolj kot ime ekipe.

DSM-Firmenich-PostNL                                             

Z novim sponzorjem in daljšim imenom so prišle nove, bolj nizozemske barve. Zaščitni znak ostaja: vertikalna trakova sta z njimi že od leta 2014 zdaj sta oranžna, kot znak nizozemske pošte, pravzaprav kot vse v povezavi z Nizozemsko.

4/10: Po svoje so dresi grdi, a če bi bili bolj oranžni, bi verjetno preveč spominjali na stare uniforme nizozemske reprezentance, ko so bile še oranžne. Kot smo vajeni, je znakov sponzorjev na pretek, a to je najmanjša težava. Odtenkov modre je preveč in potisk deluje kot nekakšne gore. Oblački z napisi DSM-Firmenich delujejo ceneno, oranžna trakova pa se v poplavi vsega izgubita in ne delujeta več funkcionalno. Ob prvem pogledu mi je bil všeč, ob vsakem naslednjem čedalje manj.

Majica britanske prvakinje Georgi Pfeiffer ni slaba, če pač ne bi bila videti kot nizozemska prvakinja.

FDJ-Suez                                         

Že lani je bilo odlično, a se je za sezono 2024 nekdo še bolj potrudil, pri tem pa ohranil linijo. Na majici in hlačah je kak sponzorski napis več, a to ne kvari splošnega vtisa.

10/10: Rdeča bržkone ni čisto rdeča, a ne deluje ceneno, prej nasprotno. Z več črne je letošnji dres bolj razgiban od lanskega. Pozdravljam tudi črne hlače, ki se lepo povezujejo s spodnjim delom majice.

Fenix-Deceuninck                                             

Tvrdki, ki ima v lasti moško ekipo Alpecin-Deceuninck in žensko Fenix-Alpecin, je verjetno malo mar kaj si mislimo o fasadi. Nobenih predstavitev dresov, niti na družabnih omrežjih ne. Puck Pieterse nosi na ciklokrosih in olimpijskih krosih majice nizozemske državne prvakinje, Ceylin del Carmen Alvarado, ki je članice cestne ekipe, v ciklokrosu pa nastopa v dresu Alpecin-Deceunincka. Zakaj? Po pravilih morajo imeti ekipe z istim imenom v ciklokrosu člane in članice.

6/10: Kot kaže, se dres v primerjavi z lani ni spremenil. Pogrešam tudi fotografije, zato brez slabe vesti objavljam kar lansko. En sam dolgčas. Oglasni pano z grafičnim elementom štirih črt in X-a. V tem primeru bi mi bilo celo všeč, če bi bili logotipi raznobarvni, ker bi bila tako oprava zares grda, tako pa je samo dolgočasna.

Human Powered Health                                           

Moška postava je propadla, ostaja pa ženska ekipa z le malo spremenjenimi dresi. Z novimi sponzorji je prišlo več sponzorskih napisov. Spremembe opisujejo na dolgo in široko, a v resnici so samo malček spremenili gradiente.

9/10: Lahko bi podelil desetico, a je po mojem preveč napisov.

Lidl-Trek                                         

Odkar je glavni pokrovitelj ekipe trgovska veriga, so dresi moške in ženske ekipe enaki, kar se mi ne zdi slabo. Osebno v adventnem času rad oblečem Lidlov strašansko grd sviter, ki malo spominja na božične puloverje. Res je grd, Lidlovi kolesarski dresi pa sploh ne.

8/10: Na roko jim gre, da imata Lidl in Pirelli znaka v podobnih cenenih rumeni in rdeči, a prevladujoča modra zadeve umiri in navsezadnje vse skupaj izpade dobro, razgibano. Ker me celostna podoba preveč spominja na slovenske predmestne vedute, se mi zdi ocena še previsoka. Ekipni avtobus, na primer, bi zlahka zamenjal za diskont. Vendarle moram ostati vsaj približno objektiven.

Liv-AlUla-Jayco                                        

Z združitvijo ekip Liv in Jayco-Alula so prišli tudi boljši dresi, ki se spet razlikujejo od uniform moške postave Jayco-Alula. Po flopu v sezoni 2022 – in že leto prej je bilo grozno –pri Greenedge Cycling v sezoni 2023 niso spreminjali praktično ničesar in zlasti moška oprava je bila tarča posmeha. Če bi spremenili takoj, bi pač priznali napako, tako da so počakali do letos. Glavna zvezdnica predstavitve je bila Urška Žigart.

8/10: Z manj bele in temnejšo modro je estetski preboj očiten. Spet deluje ženska različica bolje od moške. Če prav razumem, naj bi oranžna predstavljala puščavski pesek. Za punčke so dodali rožnato-vijolično namesto svetlo modre za fantke (ki predstavlja morje, če sem si prav zapomnil). Razlike med spoloma torej obstajajo še vedno tudi v ultra poglihanem anglosaksonskem svetu. Celostna podoba se lepo dopolnjuje z okvirjem kolesa, a me moti siva v predelu sredine in sedežne cevi.

Movistar                                         

Lanski dresi so bili precej dolgočasni, a prepoznavni. Letos so se bolj potrudili. V zgornjem delu je majica svetlejše modre barve. Dodali so neonski vzorec, v spodnjem delu je dres temnejši.

8/10: Ostajajo prepoznavne, čeprav seveda niso edine z galaktičnim vzorcem, ki spominja ritme synthwava. Nič posebnega, vendar deluje. Najslabša točka je znak glavnega sponzorja. Državnim prvakinjam privoščijo majice, ki si jih zaslužijo: bele z zastavami.

Roland                                            

Izraelci so v švicarski ekipi vztrajali le kakšno leto in pol ter se konec prejšnje sezone poslovili, s tem pa je tudi dres spet pretežno rdeče barve. Rekel bi, da ima ekipa precej težav sama s sabo. Na vseh spletnih kanalih komaj ugotovimo, da se je švicarsko-izraelska ljubezen končala. Objavljena je točno ena slika, ki so jo verjetno posneli z malo slabšim telefonom. Nisem prepričan, da sploh obstajajo. Na Touru Down Under ne obstajajo.

7/10: To je po mojem nastalo na hitro, ni pa zelo slabo. Všeč mi je logotip glavnega sponzorja Roland, ki deluje precej prestižno, sicer pa gre za pekarsko podjetje: pečejo krekerje, prepečenec, prestice in podobne prigrizke.

SD Worx                                         

Dres so predstavile pompozno. Podobno kot Urška Žigart so bile tudi Chantal van den Broek-Blaak, Lorena Wiebes in Elena Cecchini podvržene svetlobno-pirotehničnim učinkom. Kaj je novega? Predvsem sponzor Protime, ki med drugim ponuja storitve za štempljanje v službi. Napis več, torej, ter malo drugačen vzorec bolj ali manj enakih barv. Morda so malo svetlejše in bolj oranžne.

8/10: Dobra majica, ki morda deluje malce konfuzno. Dobro je, da se držijo linije. Res pa komaj katera nosi klubske barve: imajo svetovno, evropsko, švicarsko, nizozemsko, madžarsko in luksemburško prvakinjo.

Visma-Lease a Bike                                          

Bali smo se, da bodo po menjavi glavnega sponzorja, ki je definiral precej grdo rumeno barvo, dobili neprepoznavno ekipo. Rumeno so ohranili, a v lepšem, svetlejšem, čeprav bolj v oči bijočem odtenku. Satovje očitno namiguje na čebele, kot smo jih bolj po zaslugi moškega tima poimenovali zaradi rumeno-črne barve.

7/10: To je po mojem celo najboljši dizajn vse odkar sponzor ni več Rabobank. Ni posebej domiseln, je pa z vzorcem satovja v spodnjem delu dovolj razgiban. Na povprečnem rekreativcu ali rekreativki bi se verjetno hitro poznal vsak kilogram preveč, a k sreči je povpraševanje po teh barvah v Sloveniji usahnilo.

UAE ADQ

Majice ostajajo enake. Če se prav spomnim od lani, naj bi dizajn spominjal na sončni zahod v puščavi. In ker sem imel tega srečo doživeti več kot dvajsetkrat, bi rekel, da jim je uspelo.

9/10: Morda je dizajn skoraj dolgočasen, vendar deluje, zato ni imelo smisla spreminjati ničesar. Celo majice državnih prvakinj niso tako grozne, saj smo vedno pričakovali najhujše. Safiya Alsayegh nosi manjšo zastavo ZAE, Anastasia Carbonari pa trakove v barvi latvijske zastave.

Uno-X Mobility

Tudi podjetje Uno-X je eno tistih, ki se gre green washing z lastništvom kolesarske ekipe. Že v opisu storitev nikjer ne omenijo, da je pomemben del njihovega biznisa dobro razvejana mreža bencinskih črpalk. Letos so v ime dodali Mobility, ker je to pač buzz word desetletja.

6/10: Majice ostajajo rumeno-rdeče, a je rumene manj. Prejšnja leta je segala rumena do ovratnika, rumeni so bili tudi rokavi, zdaj je v tej barvi samo trak na prsih. Precej bolje, saj zdaj malo manj spominjajo na nadstreške bencinskih črpalk. Dobro so videti tudi dresi prvakinj. Od skandinavskih manjka le švedska, ki ima pri Arkei-B&B Hotels precej slabšo majico.

Častna omemba: Cofidis

Ženska postava ekipe še vedno ni del svetovne serije, njihov dres pa bo drugo leto zapored nosila Špela Kern.

7/10: Decathlon je veliko vložil v konkurenčno francosko ekipo, s tem pa se je od ekipe poslovil tudi Van Rysel , ki ga je zamenjal Mobel Sport. Nisem prepričan ali me morda ne varajo oči, ampak dres je zdaj, čeprav podoben, v malo drugačnem odtenku rdeče in z drugačnim temnejšim vzorcem. Videti je precej slabše, žal. Ni pa slab.

Moške kolekcije najdeš tukaj. Sicer bomo za bolj objektivne končne ocene poskrbeli v epizodi Disko grupe, ki bo na sporedu prihodnji teden. Vabljeni k poslušanju. Do takrat pa lahko seveda svoje mnenje izrazite tudi tu spodaj. Vsako mnenje šteje, četudi malo. O okusih se ne razpravlja, o dresih pač.