V najboljšem primeru bi nekdo pridobil pol minute če bi imel odličen dan in poraženec slabega. To bi bila skoraj poldruga sekunda na kilometer. Nihče, razen zaslepljenih navijačev pa ni mogel vedeti, kdo od njiju bo dejansko boljši. Argumente, da so UAE Emirates bistveno izboljšali opremo, da je Pogačar več treniral na kozi, da je imel boljši rezultatski izkupiček v kronometrih, da je prišel na Tour svež kot jutranja rosa in še in še jih je bilo, smo lahko zmečkali in zabrisali v koš.
Nekaj številk
Kdor je bil kolikor toliko objektiven je razumel, da se bo razliko bolj verjetno merilo v sekundah, celo desetinkah. Vendar genialno odpeljani kronometri niso redki. Planche des Belles Filles leta 2020 bo za vedno ostal v spominu, mnogi pa so pozabili na kronometer v peti etapi Toura 2021, ko je Pogačar na popolni ravnini za 19 sekund prehitel Stefana Künga, za pol minute Wouta van Aerta in za 44 sekund Primoža Rogliča (ki je trpel po padcu v tretji etapi).
Vingegaard je takrat na tretjem mestu zaostal 27 sekund.
Vendar česa takega kot včeraj vseeno še nismo videli. Na Planche des Belles Filles se je dirkalo dobrih dvajset minut dlje, razlika med prvim in drugim je bila 1:21 oziroma 2,25 sekundi na kilometer. Tretji Richie Porte je imel enak čas kot drugi Tom Dumoulin, van Aert je zaostal deset sekund več, Roglič pa je imel slab dan in je na petem mestu zaostal 3,2 sekundi na kilometer. Poudarjam, imel je slab dan.
Včeraj je bila razlika med prvim in drugim v etapi in generalno 4,38 sekunde na kilometer, med prvim in tretjim pa 7,6 sekunde na kilometer. Zmagovalec je imel povprečno hitrost 3,3 km/h višjo od tretjega. Rekreativec v normalnem tempu 3,3 kilometre vozi od šest do sedem minut.
To je kolesarska znanstvena fantastika!
Spodaj: gola ugibanja
Vingegaard in Pogačar sta tako dobra, da nihče pri zdravi pameti ni mogel verjeti, da je lahko nekdo še boljši. A se je izkazalo, da je Vingegaard dejansko še boljši. Boljši od najboljšega kolesarja na svetu.
Če je Vingegaard odpeljal najboljši kronometer vseh časov, si želim verjeti, da je Pogačar vendarle imel slab dan. Težko, glede na to, da je Pogačar odpeljal vrhunsko. Ampak, recimo, da je Jonas odpeljal pol minute predobro in Tadej pol minute preslabo, da se je torej zgodilo nekaj podobnega kot v 20. etapi leta 2020, ko se je smejalo Pogačarju.
Kje je še dobra polovica minute? Mogoče menjava kolesa ni bila najbolj posrečena taktika, če je bil praktično edini od najboljših, ki se je ustavil in ob tem tvegal, da gre vse sorte narobe. Ampak tam je izgubil največ petnajst sekund in jih potem seveda tudi pridobival nazaj.
Še vedno je na cesti ostalo vsaj dvajset sekund. Kje?
Pogačar je štartal in odpeljal kronometer umirjeno. Pravilno, a sem na vzponu pogrešal morilski pogled. Vingegaard se je za njim strgal z verige. Strah? Jeza? Stiska? Panika? Samozavest? Vsekakor je bil z vsakim javljanjem prednosti še bolj prepričan vase.
Pogačar na cesti več dve minuti dlje od Vingegaarda
Pretep se torej nadaljuje. Pogačar je zadel nekaj dobrih direktov, a je bil zdaj že drugič na tleh, rund zmanjkuje, zaostanek pa je ogromen. Ne pravim, da ni bilo smiselno nabirati bonifikacijskih sekund. Pogačar ni v šprintih izgubil nič več energije kot Vingegaard in brez odbitnih sekund bi imel že več kot dve minuti zaostanka.
Pravim pa, da so nas bonifikacijske sekunde uspavale. Verjeli smo, da je Pogačar samo deset sekund počasnejši. Vendar je bil v prvih dveh tednih na cesti v resnici 28 sekund dlje kot Vingegaard. Odbitne sekunde so ga vračale v igro, ampak merodajni pokazatelj je samo štoparica.
Ura je končno pokazala realni prepad med najboljšima in ostalimi. tretji Adam Yates in četrti Carlos Rodriguez zaostajata že slabih devet minut, peti Jai Hindley (Bora-Hansgrohe) več kot enajst in deseti Felix Gall več kot osemnajst. To je največja razlika med prvim in desetim v 16. etapi po letu 2001, ko je Lance Armstrong vodil pred Janom Ullrichom dobrih pet minut in več kot devetnajst pred Marcosom Antoniom Serranom.
Molimo!
Še vedno je Pogačar po šestnajsti etapi in pred dvema, ki lahko še vse spremenita, v boljšem položaju kot na isti točki dirke lani. V 44 sekund boljšem položaju. Slaba tolažba. V resnici je v enako neprijetni situaciji. Tekmeca bo moral na nek način umoriti. Lani mu ni uspelo, ampak se je razlika še povečala.
Že od prvih etap Toura nisem verjel, da je kdorkoli od njiju sposoben v etapi drugemu naložiti več kot deset, petnajst sekund. Oba skupaj sta me trikrat presenetila in zdaj je povsem mogoče, da me bosta še četrtič. Pogačar se po slabem dnevu često vrne močnejši in zmagovito. Vendar bo moral poskušati nemogoče in dirkati na vse ali nič. Bojim se, da potrebuje do konca Toura dve etapni zmagi, a samo to še ne bo dovolj.
Drugega kot držati pesti ne moremo.
Izredno zasedanje Disko grupe – C’est pas normal
Z Urošem sva krajši pogovor posnela takoj po etapi, še polna slabih vtisov.
Disko grupa je Kofirajdov podkast o kolesarjenju in kolesarjih. O taktikah in zmagah. O dirkah. Štirje kolesarski navdušenci se zberejo in pokomentirajo dogajanje na dirkah in v kolesarskem svetu. Disko grupa so Blaž, Martin, Matej in Uroš.
Disko grupo najdeš tudi na vseh priljubljenih aplikacijah za predvajanje podkastov.